Cubana Ljubljana
  • Novice
  • O nas
  • Tečaji
  • Urnik
  • Cenik
  • Dogodki
  • Glasba
  • Članki
  • Kontakt

Zgodba o Timbi (2.del)

8/1/2018

0 Comments

 
Avtor: Uroš Švagan
Predviden čas branja: 10 minut

Članek je drugi del 4-delne sage o Timbi, ki jo bomo objavljali po koščkih.

V prejšnjem prispevku smo opisali kvalitete, ki odlikujejo timbo kot glasbeno zvrst. Tokrat opisujemo prednike timbe - skupine, ki so s svojimi inovacijami prispevale k zvoku sodobne kubanske plesne glasbe, in družbene razmere, ki so vplivale na njen razvoj.

Revolucija in spremembe

Januarja 1959 Fidel Castro vkoraka v Havano. Sledi nacionalizacija, spor z ZDA, turisti pa se zaradi negotove situacije začnejo Kubi na veliko izogibati. Industrija plesa in glasbe doživi korenite spremembe. Leta 1962 odpre svoja vrata ENA (Escuelas Nacionales de Arte), ki omogoči glasbeno izobrazbo številnim Kubancem, ki prej niso imeli dostopa do kakršnekoli izobrazbe. Istega leta nastane Conjunto Folklórico Nacional, plesna skupina, ki še danes oživlja kubansko folkloro.

A večina post-revolucionarnih sprememb ni bilo tako pozitivnih. Glasbene založbe so podržavili v monopolno založbo EGREM (Empresa de Grabaciones y Ediciones Musicales), plesni klubi so zapirali svoja vrata, glasbeniki pa so postali državni uslužbenci z redno plačo, neodvisno od tantiem in prodaje vstopnic. Uspešni glasbeniki so začeli zapuščati državo, in nastajati sta začeli dve kubanski glasbi - ena v ZDA (ki je v zahodnem mainstreamu postala znana kot "salsa") in druga na Kubi.

Glasbena kriza in zametki novega ognja

V 60-ih in 70-ih letih je posledično plesna glasba na Kubi doživljala pravo krizo. Po revoluciji je cvetela predvsem nueva trova, se pravi glasba domoljubnih kantavtorjev na brenkalih, ki so častili revolucijo. Pello El Afrokan je leta 1963 izumil nov plesni ritem mozambique, ki pa je ostal povsem lokalen in nepomemben v primerjavi s predrevolucionarnimi žanri svetovnih razsežnosti kot so mambo, cha cha, son, itd. 
Plesno glasbo so sicer zastopale nekatere charanga zasedbe, katerih prepoznavni zvok tvorijo godala in pihala. To so na primer Orquesta Aragón, Ritmo Oriental, Original de Manzanillo, Maravilla de Florida, itd. Vsaka po svoje so iskale načine modernizacije, da bi dosegle srca poslušalcev.
​

A Kubanci so se raje zatekali k zahodni glasbi. Beach Boys in Beatles so bili tako popularni, da je Kuba v začetku 70-ih celo prepovedala njihovo predvajanje. Kubanci so začeli ustvarjati svojo glasbo pod njihovim vplivom. Zveneli so dovolj zahodno, da so ugajali poslušalstvu, a hkrati dovolj kubansko, da so bili sprejemljivi oblastem. V ta opis sta najbolje sodili zasedbi Orquesta Revé  in Los Van Van.

Posnetki obojih iz tistega časa včasih zvenijo bližje Beatlom kot sonu. Juan Formell, vodja Los Van Van, je priznal, da mu takrat ni bilo mar za kubansko glasbo, in da je bil njegov cilj ustvarjati rock'n'roll. Los Van Van so svojemu ritmu nadeli ime songo. Kubanska glasba je prvič vključevala bas kitaro, električne klaviature, in rock bobne.

Ritmo Oriental so namesto bas bobna z nožnim pedalom raje tolkli po kravjem zvoncu, in uporabljali povsem samosvojo razporeditev bobnov in timbalesov.

Za velike inovatorje veljajo tudi Irakere, ki so v svojo psihedelično funk-jazz fuzijo prvi vključevali batá bobne in ritme afriških prednikov. Kubanske skupine so kar tekmovale med seboj v inoviranju novih ritmov in zvrsti.

Kubanska glasba v ZDA je ostala bolj zvesta svojim koreninam. V 70-ih letih je pod vplivom migracij Kubancev v New Yorku nastala salsa. Ko so leta 1979 v ZDA delujoči salsa izvajalci (npr. Héctor Lavoe, Fania All Stars, itd.) prvič nastopili v Havani, se je občinstvo odzvalo zdolgočaseno, mediji pa so jih spljuvali kot kapitalistični ponaredek kubanske glasbe. Leta 1983 pa je v Havani odličen sprejem doživel venezuelski Oscar D'León, in sprožil krajše obdobje salsa buma na Kubi. Večina elementov salse je sicer že obstajala že v kubanskem sonu, zato je težko govoriti o izrazitem glasbenem vplivu salse na timbo.

​Je pa salsa bum na Kubi spodbudil vnovično zanimanje kubancev za tradicionalno kubansko glasbo. V 80-ih je nastala skupina Adalberto Álvarez y Su Son, ki je takrat svoj son približala salsi. Los Van Van so, da bi ohranili popularnost, po zgledu salse začeli vključevati pozavne, a so ohranili rock inštrumente in harmonije. Poudarili so clave, a namesto son clave začeli vključevati rumba clave vzorec. Orquesta Revé so naredili podobno, le da so se vračali dlje v preteklost, k predniku sona po imenu changüí. Obdobje salsa buma na Kubi pa so kmalu zasenčile domače skupine, z glasbo, ki je bila bližje kubanskemu okusu.

Čeprav te skupine niso odkrile timbe, so s svojimi inovacijami dale svoj prispevek k zvoku sodobne kubanske plesne glasbe. Postale so kalilnice talentov, ki so v začetku 90-ih razvijali timbo. V naslednjem prispevku bomo pojasnili, kako se je ta razvila iz zgoraj omenjenih inovacij. Prestavili se bomo v obdobje od leta 1989, v čas njenega nastanka, njenega vzpona in drastičnega padca njene popularnosti na prelomu tisočletja.
0 Comments



Leave a Reply.

    TREMENDA  MUELA
    Za vse, ki bi kubanske plese, glasbo in kulturo radi razumeli res intimno.

    Arhivi

    January 2020
    December 2019
    June 2019
    October 2018
    August 2018
    June 2018
    May 2018
    April 2018
    February 2018
    January 2018
    December 2017
    November 2017
    October 2017
    September 2017

    Kategorije

    All
    Casino
    Glasba
    Recenzije
    Reggaeton
    Salsa
    Skupine
    Timba
    Zgodovina

    RSS Feed


© 2022 // Cubana Ljubljana // Z uporabo spletne strani se strinjate, da za potrebe navigacije in analitike uporabljamo piškotke
  • Novice
  • O nas
  • Tečaji
  • Urnik
  • Cenik
  • Dogodki
  • Glasba
  • Članki
  • Kontakt