Avtor: Jan Bervar
Predviden čas branja in poslušanja: 10 minut

Kakšna glasba je Timba in kako je različna od Salse?

Na začetku (kubanske) plesne poti je pogosto vprašanje, v čem je sodobna kubanska plesna glasba drugačna od ostalih zvrsti »salse«. Izkušenejši plesalci vam bodo pogosto rekli, da to »pač čutiš«, kar je precej neuporaben odgovor :) zato bom poskusil v temle zapisu pojasniti, od kod prihaja ta občutek.

Kaj je sploh salsa (glasba)?

Salsa kot glasbeni fenomen ima mnogo definicij, verjetno najboljša pa je tale: salsa je glasbena zvrst, ki se je razvila v 1970ih letih, ter je nastala iz korenin kubanske glasbene zvrsti Son.

​Tehnično lahko salsa glasbo opišemo takole:

• igra značilen nabor inštrumentov (congas, bongos, clave, timbales, maracas, guiro, bas, klavir, trobente, pozavne);
• ritmična hrbtenica pesmi je ritem Son clave (»ključ«, skrivnost);
• inštrumenti igrajo standardne vzorce, značilne za salsa glasbo (primer: klavir, conga bobni);
• pesem je sestavljena iz dveh večjih delov: cuerpo (TELO – del, kjer pevec pove ključno zgodbo), ki mu sledi montuno (HRIB – del, kjer intenzivnost pesmi zraste, ter glavno vlogo prevzamejo melodični inštrumenti, ter vokalne izmenjave med pevcem in zborom).

Če tako salso (glasbo) delajo na Kubi, ji lahko rečemo kubanska salsa, ne-kubanskim različicam salse pa ponavadi rečemo salsa dura (trda salsa, zvesta korenimam 70-ih let), ter salsa romantica (nežnejša salsa, pogosto mešana s pop vplivi).

Primera sodobne kubanske salse (Havana D'Primera) in salse dure (El Gran Combo) lahko poslušate tule:

Timba: raznolikost, virtuoznost, agresivnost

Glasbena zvrst Timba je je razvila iz salse na Kubi v 1990-ih letih, ko so se Kubanci na težavne ekonomske razmere odzvali z glasbeno revolucijo. Salso so nadgradili, ji dodali večjo dinamičnost, pokazali so svojo virtuoznost na inštrumentih, ter v glasbo vključili širši spekter kubanske glasbene zgodovine in vplivov.
​
Timbo prepoznamo po naslednjih ključnih elementih (od najprepoznavnejšega do najbolj subtilnega):

• pesem ni več sestavljena samo iz TELESA in HRIBA, temveč ima več »PRESTAV« (kot pri avtu :) ), s katerimi stopnjuje energijo – najbolj značilen del Timba pesmi je t.i. PRESION (pritisk), del pesmi, kjer s prenehanjem igranja določenih inštrumentov, predvsem basa in conga bobnov, glasba paradoksalno doseže čustvene vrhunce;
• vsak inštrument igra nestandardne vzorce, ki so pogosto drugačni za vsako pesem, zato je zaradi več zvočnih informacij enoličen plesni ritem težje slišati, kot pri klasični salsi;
• v glasbeni skupini se pojavijo novi, modernejši dodatni inštrumenti (rock bobni, električna kitara);
• večinoma je ritmična hrbtenica pesmi ritem Rumba clave;

​Pa poglejmo, kako se to sliši v ušesih :)

Izjemno dober primer razlike med glasbama je naslednji Youtube posnetek ob času 8:35, ki prikazuje, kako bi del iste pesmi zaigrala salsa skupina in kako Timba skupina.

Pesem Mi Musica

​Pesem Mi Musica, ena najdinamičnejših pesmi kubanske timbe, ima kar 5 PRESION delov: med 1:59-2:10, 2:58-3:11, 3:40-4:02, 4:30-4:52, ter 5:10-5:33

Vse ni Timba! 

Na koncu omenimo še, da ni vsa sodobna kubanska plesna glasba Timba. Kot smo videli zgoraj, so nekatere kubanske sodobne pesmi narejene po vzorcu salse, brez ključnih elementov Timbe. Prav tako pa na plesiščih pogosto slišite salsaton ali timbaton, ki sta evoluciji reggaetona, primerni za ples v paru, kot je naprimer tale štiklc od Los 4.

​Rusi odhajajo!

Leta 1989 se Kubancem podre svet – propade Sovjetska zveza, ki je v zadnjih desetletjih po visokih cenah od njih kupovala sladkor, ter skrbela za dober življenjski standard povprečnega Kubanca. Čez noč zmanjka hrane, večina prebivalstva je pahnjena v revščino, Fidel pa oznani začetek »posebnega obdobja« na Kubi – obdobja varčevanja, odrekanja in razočaranja.

Razočaranje rodi jezo, jeza rodi upor. V 1990ih letih črno in mešano (mulato) prebivalstvo Kube svoj nenasilen upor usmeri tudi skozi glasbo: v plesni glasbi eksplodira agresivnost ritma, vanjo pridejo vplivi funka, jazza in rocka, igranje inštrumentov pa postane res virtuozno. Glasbene skupine se javno borijo ena proti drugi, kdo bo boljši, bolj vroč, bolj kontroverzen. Ples postaja bolj divji, bolj povezan z glasbo... rodila se je glasbena zvrst Timba!

Ples Casino, večni kameleon, se Timbi brez težav prilagodi. Kot zahteva glasba, postane ples bolj raznovrsten: na trenutne kompleksnejši, na trenutke vključujoč elemente drugih plesov (rumba, despelote), predvsem pa pridobi na izražanju mulatske samozavesti, s katero plesalci in plesalke poudarjajo ponos, sproščenost in svoj spolni karakter.

Casino je danes v razcvetu, saj gre za nalezljiv ples s še bolj nalezljivo glasbo. Število festivalov, kjer so kubanski plesi – vključno s Casinom – v ospredju, raste iz leta v leto, kubanske skupine pa izdajajo vse bolj progresivno Timba glasbo. Prav zaradi te bogatosti plesa, glasbe in povezanih stilov pa se ga plesalci zlepa ne naveličamo :) Pridruži se nam v Cubana Ljubljana in se prepričaj v njegov čar <3

...ali: vsaka omaka ima svoj okus.

Avtor: Jan Bervar (izvirno objavljeno na salsaportal.si)

V Sloveniji plešemo večinoma dva stila salse: linijskega, ter kubanskega, ki se med seboj s stališča plesalca precej razlikujeta. Oče obeh stilov je kubanski ples Son, eleganten ples v paru, ki je iz Kube prodrl v svet kot glasbena zvrst v začetku 20. stoletja. Nekje od srede 20. stoletja pa sta se iz Son-a, pod vplivom takrat novih plesov, kot so bili mambo, chachacha, rock-n-roll,… v Ameriki in na Kubi razvijala ločena stila salse.​

Najprej si poglejmo oba stila vizualno – namenoma za primere nisem izbral plesa profesionalcev ali njihovih nastopov, pač pa posnetke iz družabnih zabav, kjer je stil plesa najbližji rekreativnim plesalcem:

• linijska salsa: posnetek 1 in posnetek 2
• kubanska salsa: posnetek 1 in posnetek 2

Odnos v paru

Pri linijski salsi pogosto pravimo, da je plesalka slika, plesalec pa njen okvir: plesalec torej poskuša med plesom svojo plesalko predstaviti v najlepši luči, plesalka pa v tem uživa. Lahko bi rekli, da gre za odnos viteza in princese, oziroma kavalirja in dame.

V kubanski salsi sta plesalka in plesalec izrazito enakovredna. S pravšnjo dozo humorja plesalec izžareva odnos »jaz sem najhujši frajer na plesišču in to ji bom pokazal«, ona pa pravi »kar misli si, najhujša sem jaz in tamle je vrsta fantov, ki že čakajo name«, med plesom pa sta močno ter igrivo povezana in skozi ples motivirata svojega partnerja.

Plesna glasba

Linijska salsa se pleše večinoma na dva osnovna glasbena stila ter na zmeren tempo (70-90 udarcev na minuto):

• na romantično salso, »salso romantico«, kjer so pesmi dokaj podobne zahodni popularni glasbi in kjer je melodičnost zelo pomembna (La India, Marc Anthony, itd.), pogoste pa so tudi priredbe znanih pesmi;
• na »salso duro«, ki je kompleksnejša, bolj jazzy in bliže koreninam Son-a (glasba založbe Fania Records, La Maxima 79, itd.).

Kubanska salsa se prav tako pleše na glavna dva stila glasbe, ki sta večinoma hitrejša (90-110 udarcev na minuto), predvsem pa bolj dinamična, saj imata večje razlike v razpoloženju znotraj pesmi:

• na glasbeno zvrst Timba, ki označuje moderno evolucijo Son-a na Kubi in je močna in agresivna glasba (Maykel Blanco y su Salsa Mayor, Alexander Abreu y Havana de Primera, itd.)
• na Salsatón ali Timbatón, kjer se zlivajo ritmi Timbe s klubsko glasbo reggaetón-a (FClan, Los 4, itd.).

Čeprav vsa našteta glasba izvira iz Son-a, je plesalcem linijske salse pogosto težko plesati na kubansko glasbo, ker je za njihov stil prehitra, plesalcem kubanske pa na romantično salso oz. »salso duro«, ker je za njihov stil preveč enakomerna.

Plesni ritem

Osnovni ritem plesnih korakov, »hitro-hitro-počasi«, je pri obeh stili salse večinoma enak, z nekaterimi izjemami.

Linijska salsa se večinoma pleše »na 1«, kar pomeni, da se časovna struktura korakov in figur prilagaja štetju 1,2,3 – 5,6,7 znotraj glasbenih stavkov. V newyorškemu okusu linijske salse je standardno plesanje »na 2«, kjer se glasba plesno interpretira s poudarki na 2 oz. 6 (v štetju 1,2,3 – 5,6,7 ali pa 2,3,4 - 6,7,8), ki so prisotni v »salsi duri«.

Kubanska salsa se večinoma pleše »na 1« (1,2,3 – 5,6,7) ali »na 3« (7,8,1 – 3,4,5), lahko pa tudi »na 2« (v štetju 2,3,4 – 6,7,8) v pesmih, ki so ritmično bližje glasbenemu očetu Son-u.

Osnovno gibanje para

Za linijsko salso je značilno gibanje para v »okviru« (angl. slot) na tleh, kjer se poziciji plesalca in plesalke večinoma zamenjata na vsak stavek v glasbi. Par se v grobem giblje večinoma po namišljeni črti, kjer se partnerja izmenjujeta med točkama A in B.

V kubanski salsi plesalec in plesalka večinoma krožita en okrog drugega, izkorišča se celo plesišče, par pa tudi potuje po plesišču.

Osnovne značilnosti stila

Linijska salsa pooseblja mešanico elegance in športnosti: plesalci ustvarjajo občutek drsenja po tleh, drža je precej pokončna, figure pa so kompleksne s pogostimi hitrimi obrati plesalk. Celoten stil plesalk in plesalcev poudarja eleganco gibanja, z mnogimi zahtevnimi elementi, kjer je pomembna čistost in tok gibanja. V newyorškem stilu je zaželeno tudi občasno plesanje brez drže in samostojna improvizacija (angl. shines). Vključevanje drugih plesov in ritmov v salso je redko, z izjemo Pachange.

Kubanski stil poudarja zabavo in senzualnost v paru: plesni koraki so usmerjeni bolj v tla, ženske poudarjajo ženskost preko gibanja z boki, moški pa moškost z zgornjim delom telesa. Poudarek ni na kompleksnosti figur, ampak na odnosu v paru, kljub temu pa nekateri pari občasno izvajajo tehnično izjemno zahtevne figure. Plesanje brez drže je pogosto, saj tako »zahteva« glasba, v ples pa se vključuje mnoge ritme in gibe drugih kubanskih plesov, kot so Reggaetón, Rumba, Son, ter afriški folklorni plesi.

Plesna oprema

Linijska salsa se pleše večinoma v plesnih čevljih, kubanska pa večinoma v supergah, saj se je razvila na ulici, čeprav tudi plesni čevlji niso ovira na današnjih plesiščih.

Kakšno salso izbrati zase?

Osebno mislim, da plese izbiramo glede na svoj karakter: nekateri med nami bodo navdušeni nad eleganco in preciznostjo linijske salse, nekateri pa nad sproščenostjo in medsebojnim koketiranjem v kubanski salsi. Tretji pa bodo spoznavali oboje, saj bodo potem lahko na zabavi izbrali stil salse na podlagi glasbe in svojega trenutnega razpoloženja – in prav je tako. 🙂

V plesni šoli Cubana Ljubljana učimo samo kubansko salso in pridružene kubanske plese, kar si lahko ogledate na našem seznamu tečajev.

Opomba

Da, obstaja tudi kolumbijski stil, portoriški stil, zelo akrobatski L.A.,… Marc Anthony pa zna narediti tudi kakšen »dura« komad, ampak… ta članek poskuša na enostaven in objektiven način prikazati razlike med glavnima stiloma salsa, ki se plešeta pri nas. Vsak znalec bo gotovo v članku našel kakšno preveliko posplošitev, saj je nemogoče na enostaven in kratek način povedati celotno, zapleteno zgodbo. Konstruktivne pripombe so vedno zaželene, prav tako pa tudi kakršnakoli dodatna vprašanja.