Timba skupine: Los Van Van

Avtor: Uroš Švagan
Predviden čas branja: 10 minut

​Los Van Van so leta 2013 nastopili v Križankah. Takrat še mlad in neuk, lep in prazen, povprečni Janez na začetku svoje plesne kariere, nisem znal ceniti veličine dogodka. Za ogled bi na dan koncerta moral odšteti celo kubansko povprečno mesečno plačo, ki znaša 24€! 'Resni' glasbeni mediji so mi do tedaj prodajali zgodbo, da je družabni klub Buena Viste največja kubanska skupina, zato mi organizator koncerta pač ni mogel prodati svojih bučk, da je v bistvu neka druga skupina bolj pomembna. 

A danes, ko sem star in moder, vem da tiste bučke niso bile le bučke. In glej ga krompir! Priložnost zamujena, vrne se še ena! Los Van Van nastopijo v okviru festivala Havana en Belgrado v petek, 2. 11. 2018! Da pa boste tudi vi tako neučakani, naj vam ta prispevek pomaga ovrednotiti prihajajoči dogodek.

Los Van Van so v svojih zgodnjih časih močno premaknili meje kubanske glasbe. Takrat pogosto obtoženi, da v sebi ne nosijo nič kubanskega, danes veljajo za arhetip kubanske plesne glasbe. Ali drugače, tako dolgo so plavali proti toku, da se je tok reke obrnil. Le kaj bi na to porekel Chuck Norris? Na Kubi so znani pod vzdevkom El Tren De La Salsa (Salsa vlak), v tujini pa The Rolling Stones of Salsa.

Skupino je ustanovil Juan Formell. Kot skladatelj več manjšim zasedbam si je leta 1967 prislužil mesto vodje Orquesta Reve. Njegov changüí '68 ali changüí-shake se je takrat že rahlo približal zvoku prihajajočih Los Van Van, njegovo prvo uspešnico El Martes pa še danes izvajata obe skupini. A Juan si je takrat zares želel igrati rock, ki je med mladimi pridobival na popularnosti, Kuba pa takšne skupine še ni imela. Leta 1969 je ukradel večino glasbenikov iz Orquesta Reve in ustanovil Los Van Van. V zasedbo godal in flavt je vključil rock inštrumente. Te so bili povsem nedostopni v trgovinah in nikoli prej uporabljeni v kubanski glasbi. Bas kitaro je igral Juan, električne klaviature Pupy, v zasedbi pa sta imela še dve električni kitari, rock bobne, in konge.

Glasbo čistih začetkov Los Van Van bi zlahka označili kot rock, a so se v 70-ih zvito izognili Castrovi prepovedi rock glasbe, ko so svojo zvrst poimenovali songo. Več elementov tradicionalne in kubanske plesne glasbe pa je vdiralo v njihov repertoar šele skozi čas. Songo še danes slovi kot edini žanr glasbe v svetu, ki ga izvaja le ena skupina, zato bolj kritični opazovalci pojasnjujejo, da pri songu ni šlo za žanr ali ritem, pač pa za takrat nov pristop. Songo formula je bila namreč dovolj elastična, da se je skozi čas spretno prilagajala okusu Kubancev. Žanr da ali ne, Songo velja za neposrednega predhodnika moderne timbe.

Ritmične inovacije je v skupini leta 1970 prispeval bobnar José Luis Quintana 'Changuito'. Doprinesel je rumba vpliv, ob bobnih pa je hkrati igral še timbale. Formell je vnesel melodične inovacije. Neobičajna fuzija rock in charanga inštrumentov, kjer je bilo slišati vplive vse od jazza, funka, sona in rumbe, je vsebovala za kubansko glasbo povsem neobičajne harmonične kombinacije, ki so črpale iz ameriške in angleške popularne glasbe. Tudi z liričnim pristopom je Formell postal prelomna osebnost v kubanski glasbi, saj je ljudstvo naučil, kako s pronicljivimi in dvoumnimi besedili v času cenzure pokomentirati družbene razmere. Dvoumno je že ime skupine. Po glavni teoriji gre za izpeljanko iz Castrovih vseprisotnih propagandnih sloganov "¡Los diez millones van!", ki so pozivali državljane k žetvi sladkornega trsa. Spet druga teorija pravi, da gre za ironični dobesedni prevod takrat nove podzvrsti funka imenovane »go-go«.

V 1980ih je Juan Formell v zasedbo dodal pozavne, kar je bilo zelo neobičajno tako za charanga zasedbo, kot za rock zasedbo. Skupina je na mednarodnem prizorišču prvič opozorila nase leta 1984 z albumom Anda Ven y Muévete, ki sicer ni izstopal sam po sebi, pozornost pa je pritegnila naslovna pesem, ki je spominjala na hit All Night Long, Lionela Richieja.

Pravi mednarodni preboj pa je predstavljal album Songo iz leta 1988, ki je nosil njihov največji hit tistega desetletja Por Encima del Nivel, znan tudi kot Sandunguera. Tuji glasbeni managerji so v skupini hitro zavohali priložnost za dober zaslužek. Los Van Van so bili povsem zadovoljni z nekaj desetaki, saj na Kubi niso zaslužili ničesar.

V 1990ih je njihova glasba začela absorbirati vedno več timba vplivov in vključevati tudi Santerio. Juan Formell se je v zelo trudil uveljaviti izraz timba, da bi se kubanska plesna glasba razlikovala od ameriške salse. A tudi Juanu v življenju ni uspelo vse, saj je bil leta 2000 Grammy za najboljši salsa album bil podeljen prav njim - za album Llegó Van Van'. Pa ne tisti »Latin Grammy«, pač pa čisto pravi Grammy.

Kljub temu, da se je timba vedno opirala bolj na jazzovsko instrumentalno zasedbo, pa so rdeča nit celotne kariere Los Van Van ostali charanga inštrumenti. Violine in flavte so tisto, kar danes tvori njihov razpoznavni zvok. Skupina naj bi v kubansko glasbo usidrala vzklik Ahinama, a bi težko rekli, da so po njem prepoznavni, saj ga danes pogosto uporabljajo tudi drugi. 

V Los Van Van so se kalili številni pevci in drugi glasbeniki, npr. Pedro Calvo, Mandy Cantero, Mayito Rivera, Angel Bonne, Roberton, Yeni Valdes, Pavel Molina, in pa tudi pogosto omenjeni izumitelj timbe Jose Luis Cortes 'El Tosco'. Vodenje skupine je po smrti Juana Formella leta 2014 prevzel njegov sin, bobnar Samuel Formell, ki se je skupini pridružil leta 1993. Yeni Valdes je 2017 zamenjala Juanova hči Vanessa Formell.

In tako Los Van Van postajajo prava družinska dinastična kooperativa.
Naslednje leto praznujejo svojo 50. obletnico. Na koncertu lahko pričakujemo pesmi z njihovega letošnjega albuma Legado, prav tako pa tudi zimzelene, ki jih imate sigurno v ušesu vsaj nekaj iz naših rednih tedenskih zabav.